Zadnje čase sem vsem razen sebi posvečala ful časa. Celih osem ur na dan posvečam delu. Učer popoldne sem se posvečala kolegicam in sem z njimi kofetkala. Jutrišnji dan bom najbrž namenila Denisu, če mu le uspe priti do mene (upam, da mu je dns reeeees končno ratalo spedenat tist njegov avto a.k.a. ljubico). In tko počas zmanjka časa zame. Za male malenkosti, ki jih potrebujem. In ki jih obožujem.
Zato sem si dns uzela en dan sam zame. Čeprov je delovna sobota in bi blo lepo če bi šla delat. Pa nisem šla. Ker bo še polno delovnih sobot. In sem si prvoščla dooooolgo penečo kopel. Valda z vsem pripadujočim ritualom zraven.

Vse to se je zavleklo dolgo v popoldne.
Pol sem se pa vsa spedenana spravila velikega spomladanskega čiščenja omere (kljub temu, da za par mesecev zaostajam... pa vendar,... važen je namen). Končno sem se znebila vse hlač, ki jih nisem oblekla že najmanj dve leti in so mi prevelike za par številk. Pa vseh pretegnjenih majčk, ki jij ne oblečem niti za trganje plevela na vrtu.
In tako sem si nardila prostor za nove cunjice. Juuuhhheeeejjjj. Končno. Res je bil že čas, in tega ne misli samo moj potrošniški in zapravljivi jaz, pač pa tud tissti mal bolj racionalen, ki že dolgo časa išče kaj pametnega za oblečt po omarah.
Tko da v naslednjih mesecih si obetamo veliko nakupovanja, pomerjanja hlač in seveda posledično veliko izgubljenih živcev.
Tko, moja sobica je zdej vsa lepa, pospravljena in dišeča. Ptipravljena, da sam še sladko zaspim. Kr mi dns pač ni do žuranja. Dns je dan sam zame.
hehe pa tamau mi je zdej prnesu čokolden sladoled, ker ga on ne bo pojedu. Jeeeeeej, kok sm happy
