<body>


Sem vse kar vidiš in slišiš
nisem pa tisto, česar ne napišem.

Arhiv

August 2006
September 2006
October 2006
November 2006
December 2006
January 2007
February 2007
March 2007
April 2007
May 2007
June 2007
July 2007
August 2007
September 2007
October 2007
November 2007
December 2007
January 2008
February 2008
March 2008
April 2008
May 2008
June 2008
July 2008
August 2008
September 2008
October 2008
November 2008
December 2008
January 2009
February 2009
March 2009
April 2009
May 2009
June 2009
July 2009
August 2009
September 2009
October 2009
November 2009
December 2009
January 2010
February 2010
March 2010
June 2010

Linkam, linkaš...

Kolibri
nihljaj
Bejbika
friends
friends
friends
friends
friends
friends
friends

February 27, 2008
Prvi je za mano 23:16

4 comments

Prvi čisto pravi preizkus za delovno mesto. Ki ne izgleda tako, da se moja mami pogovarja s kolegico na kavi in umes ugotovita, da bi jaz lahko delala pri njej.
Vtisi po prvem so še malo mešani.
Najprej me je zajela panika. Kaj počnem tukaj? A sem spet falila planet?
Potem se v vprašalnik napisala nekaj besed o moji viziji dela. Ampak nisem pretiravala. Ker res... ja študiram prodajanje megle... pa vseeno bi rad, da ti opišem moje slabosti... lepo prosim res ne vem kater delodajalec hoče prebirati goro puhlic, ki se jo lahko naučim na pamet.
Zato jih za spremembo nisem pisala.

Nato je prišlo na vrsto preverjanje praktičnega znanja. Spet. A sem res falila planet.
Dvakrat vdihenem.
Ok pa začnimo.

Prva naloga - ok to bi še šlo. Pridemo do četrte. No tega ne vem. Pojdimo naprej. Tam naredim tko na uč približno, najbrž še sami niso sebe razumel, ko so sestavljali navodila. Zadnja naloga. UuuuUUUuuu to znam pa celo. A jo lahko 8krat kopiram in nalepim na vsako stran?
NE?
Ok pa ne no.

Slovnica.
No ja, recimo, da so predavanja jezikovne kulture pomagala. V testu je trikrat pisalo Novo mesto z velikima začetnicama in enkrat z eno malo. To je blo najbl očitno. Še blond človek bi ugotovil, da nekaj ne štima. Ostale napake so bile vsaj malo prikrite.

Labels:



February 25, 2008
I`m fuckin obssesed 21:31

0 comments

Našla sem nov hobi.
Kako v 2m*0,5m veliki omari, ki se nahaja v študentskem domu ohranjaš popolno urejeno zloženost hlač in majic, če pa le ta prej omenjena omara nima poličk, oziroma ima le eno, ki res ni vredna svojega imena, pa še ta se nahaja 15cm nad spodnjim delom omare in je zato praktično neuporabna.
Obsesija je pripeljala do tega, da v nedeljo zvečer s spodnjim delom kuhinjskega noža pribijam nove poličke. Tko pač je. Nekam je pač treba zložiti goro cunj, ki sem jo privlekla. No v bistvu mi jo je do avta privlekel oči, jaz namreč nisem mogla dvignit kufra.
Zdej pa laufam naprej preurejat mojo ekstra veliko omaro.
;)


February 19, 2008
Torek je dan za... 20:25

3 comments

neumnosti.
Upamo, da jih ta torek odnesemo brez neumnosti v smislu pobruhanih kopalnic in jezenja sosedov. Lepo prosim.
:)


February 14, 2008
V tišini se najdem 23:45

3 comments

Ljubim noči, ko sem sama. Čisto sama.
Ko spim za trikrat zaklenjenimi vrati in s stolom pred vrati.
Ko ni nikogar.
Ko edina svetloba prihaja iz svečke z vonjem po cimetu in jabolkih.
Ko je edino, kar slišim le moje dihanje.

Takrat se počutim kot najbolj osamljen človek.
Takrat si mislim, da sem ednina, ki ponovno preživlja Valentinovo sama.

In vendar sem srečna. Rada se imam. In sreča se začne v nas samih. Ko to spoznam sem pripravljena deliti ljubezen z nekom posebnim.

Labels:



February 11, 2008
Moje sanje 21:20

9 comments

Včeraj zvečer sem si zaželela, da bi bila vsaj malo podobna Sanji Grohar. Pa ne po zunanjem izgledu, nimam tudi namena preprečiti vojne v Afriki ter odpraviti lakoto na svetu kot nova Miss Slovenije, pa tudi Tv Paprika me ne mika preveč, odkar so se znebili Adela (šala mala) ;))
Rada bi bila kot ona, ker ima ženska res pozitivno samopodobo in ne dosti nič samokritičnosti. Ko sem jo poslušala kako v superlativih govori o svojem novem videospotu, kako je ta drugačen, kak presežek je to... sem si za 3 sekunde res zaželela, da vidim to svetovno čudo.
Žal sem nato kmalu ugotovila, da sem spot videla že v njegovi premierni uprizoritvi na Tv Paprika (pa zakaj jaz sploh gledam tak šit) in da se mi res ni zdel podoben presežku.
Ah, ko bi bila še jaz tako ponosna sama nase.
Čas je, da začnem razmišljati o tekmovanju za Miss Slovenije. Višina tukaj res ne bo problem. Ko je omenjena gospodična zadnjič stala poleg mene, sem ugotovila, da so jo najbrž morali dobro nategovali, ko so ji namerili 1,65 metra.

Labels:



February 2, 2008
Še, še, še bomo noreli... 19:03

3 comments

Naša mala Notranjska se baje po izročilu naših babic enkrat letno spremeni v Butale. To je čas, ko vsi odvržemo svoje maske in pokažemo svoj pravi jaz. Temu primerno se zato po Cerknici nekaj dni sprehaja sumljivo veliko število coprnic in Butalcev, med njimi pa se da najti tudi nekaj avtohtonih Hribcev.
In ker se pusta ne da preprosto ignorirati (tudi če bi ga hotel bi ga težko, saj je prevč glasen in zapolni vsak prost kotiček za parkiranje v radiju 5 km) velja za pustovanje enak izgovor, kot za študentske zabave: If you can`t beat them, join them.
Zato bom tudi jaz danes zvečer pokazala pravi jaz.

Na pustni sprevod pač ne bom šla, ker me čaka veliko prijetnejših opravkov (beri učenje), pa še 7 let sem ga gledala iz balkona, tako da se mogoče vidimo po njem ob kakšnem kozarčku kuhanega.

Če bo kaj slikovnega materiala, ga bom prilepila zjutraj ;).

Labels: