February 27, 2007
Jogging
19:51
4 comments
Oooooo kok je to ena suoper stvar. Sploh za človeka, ki je šprical telovadbo celo srednjo in osnovno šolo, in je bil najhujši preizkus v letu Cooperjev test.
In pol se enkrt pred koncem najstništva spravim tečt.
In vsako jutro (če je le čas, drugač pa vsaj zvečer, al pa vsaj 4krat na tedn) spravim tečt po bližnjem gozdu.
Morm rečt, da me zdej poznajo že vsi upokojenci, ki se sprehajao po naših gozdovih. Pa skoz za mano krčijo: Punčka kaj te ni nč strah medvedu.
Ne.
Je tko še bolj adrenalinsko, če mal šumi med drevesi.
Mami pravi, da sm čist utrgana in da mam očitno premal dela v življenju.
Moj bivši pravi, da sem najdla fajn nadomestek za seks, in da je to že kriza, ker jst bolj pogost tečem kot pa on seksa.
Ne vem no. Men je pa čist hudo.
Plus upam na kak cm manj na riti.
February 23, 2007
Mjaw
19:05
5 comments
Še zdej mam tazga mačka, da kar groza. Pa res sm čist minimalno spila. Tko, da tele domače zeliščne zadevce jst ne pijem več, pa če mi pol vsi zamerjo. So me zajebaval, da me bo fajn razkužlo.
Definitivno. še zdej mi je slabo.
Ura je 7.03 ...
07:03
0 comments
In jst ne spim. Skor prostovolno. Ni me zbudila budilka. Sploh ne morm spat, ker so mi učer dal nek domač žganje za pit, ki je blo valda zanič in sm ga res minimalno spila ...
in ja na faks bom pršla z groznimi podočnjaki
February 18, 2007
Weird
13:56
4 comments
Mogoč sem pa res čudna. Čeprou nočem tko mislt sama o sebi. Sam mi vsi drugi pravjo tko.. Jst še zmer ne verjamem.
Ne morm bit čudna sam zato ker ne maram pusta. v bistvu mi gre pošten na živce. Res. Vsak leto je Cerknca polna pijancu pa težaku pa nevemčesa še... Sory res se mi ne da.
Učeri sem spet posluašala ene glupe očitke. Mislm, da moi ni treba nekim mojim best frendicam razlagar, da sem trenutno brez keša. Mam zadost štipendije, da normanln furam svoj lajf. Nek ful ekstra si pa trenutn ne morm prvoščit. Delat zdej ne morm, ker mam reeeees dost dela za faks, tist del ki bi ga pa jst rada delala bi pa zahtevalo mal več mene. Tko, da sm nardila kompromis s sabo. Najprej faks, ko porihtam vse na faksu pa delat. In pol kašn izletek v sosednje deželce tja do Španije.
In kaj me jezi? Da smo se neki menli, da bi šli pol v jeseni dol, pol k bo več dinarčku, pa predvsem časa zarad faksa. In da mi je bad poslušat neke očitke kok sm tečka pa nočem nit pomislt na to, da bi si zdej sred leta uzela mal časa pa šla v Francijo. Sory ne morm.
In ja res sm stalno u nekih knigah, pa poročilih pa esejih seminarskih pa nevem čem. Pač sm bl počasna pa moja koncentracija je u kurcu. Sam mam tok rada to kar študiram, da tega pač ne bom vrgla stran zarad vikenda u Parizu.
Nočem. In to ne pomen, da koga nimam rada. Skoz sem si za vse uzela čas. Res.
In ko jst nekoga rabim ni nobenga z mano. Tud prou.
Ne rabim več.
Aja ni vse tko črno.
Morm pohvalt mojga bivšga, ki se je res izkazu kot dušca. Nikol si neb mislna, da me bo hotu zdravit z alternativnimi metodami.
February 13, 2007
Image of the city
09:13
6 comments
No pa sem končala še eno semiarsko nalogo. Sicer nisem zadovolna s tem kaj je na koncu nastalo, ker bi se lahko še mal bolj potrudla. Mi je pa ušeč tema seminarske naloge.
Neki časa nazaj nas je en prfoks uprašov če imajo v Afriki tud nebotičnike. Odgovor: ne vem, ker še nism bla tam, mediji nam pa tko al tko skoz kažejo eno in isto podobo (blatne kolibe pa polno lačnih otrok pred njo).
Tko kot tele junakinje, ki majo oh in sploh srečo, ker živijo v samem centru sveta, New Yorku. Vsaj tko se njim zdi. Je pa zanimivo pol, ko so poglobiš v neki in ugotoviš, da nam teli režiserji, scenaristi in nevemkajše res kažejo neko podobo mesta, ki se bo najbolj prodajala. In tko se pol Carrie sprehaja po najbolj čistih ulicah, seveda obvezno v manolkah, obsijana s soncem.
ah ...
Fikcija je uredu, dokler vemo, da je samo fikcija in jo ločimo od realnosti.
Definitivno pa zdej po tej seminarski ne bo več tazga užitka ob gledanju Sex & the City.
February 11, 2007
16:25
0 comments
če je kdo igral lotomogoče v Belgiji. Ufff ... tole bi pa tud jst rada dobila.
February 8, 2007
Male stvari:
23:10
5 comments
Male stvari, ki me vedno znova osrečujejo in mi polepšajo dan:
Povabilo na kavo in sprehod v soboto zjutraj, ko še vedno v pižami sedim pred računalnikom z obvezno dozo čokolinota,
Prijazen sms kar tko, mal za brezveze,
Odštekane ideje za izlete v neznano zadnji hip,
Smeh, kar tko, namest joka in zagrenjenosti,
Pogovarjanje sama s sabo, ko hodim po mestu, ker se sama s sabo najbol zastopim in v vsem strinjam, pa še najbolj duovit sogovornik sem,
Peka palačink po žuru ob šestih zjutri, ker takrat najbol pašejo,
Skakanje po blatu v čistih supergah, ker se počutim čist svobodno in kot Peter Pan,
Papirnati robčki z Disney junaki, da me pol vsi zafrkavajo če sem jih bratcu uzela,
U bistvu sem čist minimalističen človek, navdušen in evtuzijastičen nad vsemi malimi in smešnimi stvarmi. Res malo je potrebno, da se vse skupi zdi lepše.
Spet nazaj
11:18
0 comments
No počitnc bo kmalu konc. Še zmeri čakam na rezultate enga izpita, pa počas delam seminarsko pa esej. Poudarek na počasi.
Učeri sm dobila super povabilo, sam u temle vremenu, ko je nad 800m napovedan sneg mi pa res ni do hoje u hribe. Pa še moja lubica more delat. Tko, da sem se mal izgovorila, pa nism šla. Ker sm res leeeeena. Pozna se mi da skoz neki doma spim. Zdej bo pa konec zimskega spanja, u pondelk se spet začne faks. Ta semester bo ful poln in natrpan. Z mislimi sem pa že pri aadnjem dnevu, ko bom mela rojstni dan. Sam še par mescu. Lol.
