Mogoče se mi sam zdi, mogoče se gibljem u takih krogih, mogoč je pa vse res - namreč to, da vse bol prevladuje neka jesenska depresija. Vsi so nek žalostni, pa bogi,... In jst mam vse rada in bi ful rada, da bi bli vsi spet veseli pa srečni (vklučno z mojim hanijem - če mogč lih bereš). In zato tud zmer probam razvedrit moje sončke. Jih pelat na velko vročo čokolado, u kino, rolat al pa jih sam poslušat al pa probat svetovat.
Ampak glavno je, da se sami odločite, da boste nek spremenili. Jst lahko stokrat povem, da je velka večina našga počutja odvisna od tega, kolk mamo pošlihtane stvari sami pri sebi u svoji glavi. In dokler se tega ljudje sami ne zavedajo, pol jst dost ne morem pomagat. Lahk se še naprej trudim.
Ampak, če nekdo živi u prepričanju, da ima bedn lajf, da je nepomemben, da je vse brezveze in se vsak dan prepričuje v to pol ne bo nikol drugače.
Sej vem, da se sliš plehko. Pa da je lažje govort kot neki narest. Ampak zavedno lahk spremenimo dost stvari.
Tko, da upam, da vsi moji sončki kmal spet ratajo tko dobre volje kot zmeri
