<body>


Sem vse kar vidiš in slišiš
nisem pa tisto, česar ne napišem.

Arhiv

August 2006
September 2006
October 2006
November 2006
December 2006
January 2007
February 2007
March 2007
April 2007
May 2007
June 2007
July 2007
August 2007
September 2007
October 2007
November 2007
December 2007
January 2008
February 2008
March 2008
April 2008
May 2008
June 2008
July 2008
August 2008
September 2008
October 2008
November 2008
December 2008
January 2009
February 2009
March 2009
April 2009
May 2009
June 2009
July 2009
August 2009
September 2009
October 2009
November 2009
December 2009
January 2010
February 2010
March 2010
June 2010

Linkam, linkaš...

Kolibri
nihljaj
Bejbika
friends
friends
friends
friends
friends
friends
friends

March 22, 2007
Pridi spet jutri 15:08

8 comments



Zgodba mojega življenja.
Njabrž vsi, ki me korkl tolk dobro poznajo, vejo, da sem staršno nepotrpežljiv človek. Stanje v vrstah, čakanje in vsa papirna birokracija iz mene delajo živčno razvalino.

Že ko je treba izpolnit emšo in davčno številko se znajdem v zagati. Vem, da mi je mami že enparkrat skopirala davčno št. ampak kaj ko teh kopij nikoli nisem najdla. Tako, da za ugotavljanje moje davčne št. vedno uporabljam položnice od Simobila. Tam so tko prjazni, da če mi že vsak mesec pošljejo opomin, da vsaj zgoraj levo napišejo mojo davčno št.
Potem pridemo do kvadratka za emšo. Ojej. Vem da mam noter polno ničel, ampak ko stojiš pred okencem, za tabo kolona čakajočih, pred tabo pa jezna tajnica, ti to z ničlami ne pomaga. Vem, da mam emšo napisan v indeksu. Ampak to ne pomaga, ker ga res nikol ne nosim s sabo.
Tko da za ugotavljanje moje emšo številke vedno kličem tamalga. On jo zna očitno na pamet, al pa si jo je dal vtetovirat na zapestje, ker on jo pa zmer prec pove, ko ga vprašam če bi on mogoče vedu.

Birokracija torej ni zame. Ko pridem v kako pisarno/urad/al pa sam železniško postajo in vidmi m vso tisto vrsto čakajočih mi rata slabo. Postanem zelena, zenice se mi zožijo, in baje da tud gledam zelo grdo takrat. In vrsta se speeeeeet nikamor ne premika.

In kaj je najbol žalostno. Da pol ko izpolnim emšo, davčno in še par drugih nepomembnih podatkov, počaka par desetminut, da pridem na vrsto ... da je pol zmeri neki narobe. In morm hodt še cel nasledn mesc po en žig.

Za to, da sem nardila mesečno za vlak sm mogla it trikrat u Lj (????), ker so zaposleni na naši železnici v fračjem dolu, očitno tok zlo nesposobni, da kar glava boli.

In dns sm šla po potrdilo o zdravniškem pregledu. Ker mi ga prejšnjič niso dali (jst pa tud ne voham kaj vse morm narest in uzet). In kaj zvem. Mojega potrdila ni. Ker se nisem pustila prepričat, da mogoče sploh nism izpolnila lista (pa vem da sem ga, ker sem spet iskala emšo) smo pršli do zaključka, da je očittno nekdo uzel moje potrdilo.

Upam, da mu lepo koristi. Če ima čas naj ga prosim odnese v referat FDvja, ker drugač bom mogla spet it na drug konc Lj, pa spet čakat, pa spet ...