Ja, vroče poletje je spet tu. Jst ne vem zakaj mediji poročajo o poplavah tuki v naših koncih, zakaj se ljudje hudujejo nad vremenom. Jst ne vidim nč od vremena, ker itak delam cel dan. In tako lahko živim v utvari, da zunaj, nekje daleč stran za debelo steno in pod rumeno delovno haljo, obstaja poletje.
Včasih me kakšna stranka pobara, da imamo pa res grozno vreme. Se sam nasmejem, pa rečem, da mi notr ne opazmo da je zuni nevihta, dokler nam ne zmanka elektrike.
Ne vem kako je z vami, ostalimi, ampak jst sm poleti čist drug človek. Moja koža postane skoraj barvasta in ne samo bolno-prozorno-bleda. Poleti sem vesel človek. Sproščen. Miren.
Zalubljen.
In ja, poletje je spet postalo ˝vroče˝.
U bistvu vem, da se spet zapletam v nedokončane posle, ki nikol ne bodo rešeni. Ampak mogoče pa. Poletje je še dolgo.
Mogoče bo trajalo večno.
Zakaj pa ne.
Labels: love