<body>


Sem vse kar vidiš in slišiš
nisem pa tisto, česar ne napišem.

Arhiv

August 2006
September 2006
October 2006
November 2006
December 2006
January 2007
February 2007
March 2007
April 2007
May 2007
June 2007
July 2007
August 2007
September 2007
October 2007
November 2007
December 2007
January 2008
February 2008
March 2008
April 2008
May 2008
June 2008
July 2008
August 2008
September 2008
October 2008
November 2008
December 2008
January 2009
February 2009
March 2009
April 2009
May 2009
June 2009
July 2009
August 2009
September 2009
October 2009
November 2009
December 2009
January 2010
February 2010
March 2010
June 2010

Linkam, linkaš...

Kolibri
nihljaj
Bejbika
friends
friends
friends
friends
friends
friends
friends

November 6, 2007
Če bošlo tako naprej 20:24

11 comments

bom pri približno 26, 7 letih bila zajebana karieristka, ki se ga bo vsak vikend zadevala, ker drugače sploh ne bo znala shajati z izbruhi emocij.
Na tem mestu lepo prosim preslišimo vse tiste o najlažjem faksu z najtežjimi vrati. Če ima kdo željo lahko po cele dneve skupaj delava domače naloge, ponoči pa delava še vso ostalo navlako esejčkov in seminarskih. Čeprav nisem človek za timsko delo, mi družba ne bi škodila.
Ja težko je bit perfekcionist. Ne vem, kje točno se mi je to zgodilo. Nekje med srednjo šolo, kjer sem bila res povprečna, da bolj že ne bi mogla biti, in neskončnostjo sem se ustavila tuki, kjer pač morem vse nardit super, ne sam dobro. In to me jebe. Ta moja trma, da ne bom več neki povprečnega, da bom neki nardila iz sebe.
No jebe me tud vsakodnevna vožnja v Lj, to je že drugo poglavje, o tem ne govorim več.
Zdej pa delat.

Labels: