Sedim za pisalno mizo, poleg leptopa imam dve šalčki kakava s smetano (ja oboje je zame) in gledam kako sneg beli sosednje vrhove.
Snežnik, Nanos, Kalič... vse je že belo. Sej me ne bi ful motilo, če bi pobelilo samo sosenje vrhove, ker pa tud jst ne živim tako zelo nizko je belo tudi dvorišče pod mojo sobo. In pot do ceste. In cesto do železnice.
Zima ni zame, pa če se še tako trudim.
Smučam ne, sankam enkrat na dve leti, drsam pa samo v dvoranah.