Nekje med razmišljanjem ali bi bilo pametno najprej odseliti par stvari in nato temeljito pospraviti sobo ali obratno, sem ugotovila, da sem pravzaprav kompulzivno obsesivni nakupovalec.
Zadnjih nekaj mesecev sem hodila po trgovinah z načelom: eno za doma, eno za Lj (ker ne mislim, vsak vikend tovorit petih kufrov domov). In to na vseh področjih.
Poledice so dobro vidne v sobi, ki trenutno spominja bolj na skladišče.
Če hočem vse to stovorit u Lj, bova moga s fotrom it z njegovim kamionom.
Da ne omenjam, da imam dovolj stvari, da zasedem celo nadstropje ne pa eno omaro.