Zadnje čase baje postajam podobna upokojencem - vsaj kar se žuranja tiče. Najbrž bi se našel kakšen upokojenc, ki ga dejansko več žura kot jaz. Ampak meni se res ne da.
Rada hodim ven z dobro družbo se naplesa, nadebatirat in malo napit. Ampak zadnje čase nihče več ne najde časa ali pač najeda s kakšno družbo, v kateri mi res ni za preživljati večere.
Rada plešem, ampak ne maram, da se mi vmes na rit prilepi 5 kretenov. Res mi ni do iskanja prijateljev v lokalih.
In potem izpadem čudna in poslušam komentarje v smislu, kako sem nedružabna, kako ne bom nikoli nobenga spoznala in našla pravega fanta. Zakaj sem samska že leto in pol, če bi pa lahko vsak večer našla drugega.
Če mi je bilo usojeno spoznati mojo dušo dvojčico nekje sredi KMŠja in sem mu ušla sredi plesa... hja... potem je pač ne bom nikoli spoznala.
Včasih mi že pošteno najeda ˝študentski˝ način življena. Res mi ni do tega, da bi vsak večer pila poceni vino. Včasih mi res zapaše. Ampak zelo redko. Če imam pa tako rada koktejle in vodko. In potem mi rečeš, da je to tako drago. Še dobro, da imam sam eno življenje in ne varčujem za čas po njem.
Rada žuram z dobro družbo - včasih tako in včasih drugače. Ampak če se vsak torek ponavlja se ga kaj hitro naveličam.
;)
V iskanju dobrih žurov se poslavljam.