Nebesa definitivno obstajajo na tudi Zemlji. Na mojo veliko žalost pa se niso udomačila kar v moji mali študentski sobici. Le ta me zadnji mesec vsako popoldne preseneča z visokimi tempreaturami, s katerimi bi prav gotovo konkrirala temperaturi na nebeških plažah, če ne že kar v večnem peklenem ognju.
Poleg tega sem se v ponedeljek pobližje spoznala z radiatorjem v kopalnici. V znak prijateljstva smo si zato izmenjali tudi nekaj tekočin. U bistvu si jih je moj komolec, ki je v znak trajnega prijatelstva postal krvavo rdeč, desna noga pa si je izbrala modro barvo, ki se ponekod že spreminja v lepo zeleno barvo.
Danes zjutraj pa je prišel še zadnji opomin, da je skrajni čas, da svojo rit parkiram pod palmo in začnem z namakanjem tačk v hladni vodi. Za slednje pa je spet poskrbel mali pajzl. Zaradi (nenavadnega) izpada elektrike se mi je ponoči odtajal cel hladilnik (ki je star primerno dejstvu, da je po vseh menjanih lastnikih našel prostor za počitek v študentskem domu) in me presenetil s pravim pravcatim morjem v lastni kuhinji.
Če to ni raj na zemlji... ;)