in kdaj pa kdaj zamuditi kakšno stvar. Tako sem recimo zamudila priložnost objavljanja fotografij prvih zvončkov (khm, kot da sem kdaj to res naredila) in sem jih samo komentirala pri drugih blogerjih. Posledično tudi nisem vzklikala "Pomlad je tu!" .
Tako lahko danes potrdim, da ima tudi lenoba svoje čare. Kajti pomlad še ni prišla. Preverjeno. Čeprav včasih prav varljivo sveti sonce. In potem si v vsem zagonu svežega dneva obljubim, da grem danes peš do stavbe, kjer opravljam dnevno tlako. In potem se sredi sončnega jutra iz nič uzame snežni metež z vetrom zavidljive moči (za Ljubljano... burje pač ne prekaša).
Tudi v današnjem primeru bi mi bolj koristila lenoba in odločitev o nepešačenju, kajti vmes, ko sem hitela do prve avtobusne postaje na poti, je sneg uničil mojo sveže polikano naglavno oglasje. Hura za lenobo.