Ali kako enostavno na en mah odgovoriti na nekaj napogostejših in že preveč ponavljajočih se vprašanj zadnjih dni.
Kako si? Dobro. Nekje na polovici poti do popolnosti najbrž. Še mal manjka. Mogoče malo več smeha, za zdravje.
Ker sem trnutno pač bolna, in mi že vsak izlet do kavča in tevejke predstavlja večji napor, po katerem komaj vstanem. In ne, to ne pomeni, da se klinično lena.
Z mojo selitvijo v Lj še nekaj časa ne bo nič, ker so se odločili, da pač to da sem na prednostnem seznamu prilezla že skoraj čist na vrh ne pomeni nič, in so me spet nekam dol poslali.
Sploh ga ne bom več gledala. Ko bo pršla priporočena pošilkja bom pač vedela, da grem. In ne niti ne sprašujte več kdaj se selim in zakaj se že nisem, ker sem že stokrat razložila da to pač ni v moji moči, da bi se vselila takrat, ko bi si želela - se pravi že en tedn nazaj.
Ja, faks se je očitno spet začel. Zakaj misliš, da sem na faksu.
Predavanja prvi tedn so bla zanimiva, z izjemo statistike, kjer sem neumno gledala formule in se spraševala čemu je to treba.
Na obletnico mature ne grem. Ne zgleda, da prideš na večerjo in cel večer ne poješ nič, vmes pa še kihaš, kašljaš in pljuvaš v vse bližnje krožnike.
Fanta tud (še /spet - izberi poljubno) nimam. Tuki ne bom spljoh komentirala. Je pa bila mami v mojih letih noseča že za mlajšga brata.
Delam tud (trenutno) ne.
Čakam, da mi služba pade pred nos.ž
Ne nisem se zredila. Od kje ti ta ideja. Če nosim dve cfiri večje hlače lahko tud pomeni kaj drugega - ne vem še sicer kaj - je pa zihr kej druzga.
In ne tud izpita za avto še nism nardila.
A maš še kako anoying vprašanje?
Labels: še vedno bluzim