<body>


Sem vse kar vidiš in slišiš
nisem pa tisto, česar ne napišem.

Arhiv

August 2006
September 2006
October 2006
November 2006
December 2006
January 2007
February 2007
March 2007
April 2007
May 2007
June 2007
July 2007
August 2007
September 2007
October 2007
November 2007
December 2007
January 2008
February 2008
March 2008
April 2008
May 2008
June 2008
July 2008
August 2008
September 2008
October 2008
November 2008
December 2008
January 2009
February 2009
March 2009
April 2009
May 2009
June 2009
July 2009
August 2009
September 2009
October 2009
November 2009
December 2009
January 2010
February 2010
March 2010
June 2010

Linkam, linkaš...

Kolibri
nihljaj
Bejbika
friends
friends
friends
friends
friends
friends
friends

November 17, 2009
Pisati ali ne pisati 22:13

1 comments

Pisanje me sprošča in mi puca dušo. Ampak vsake toliko časa obstane, ko ugotovim, da me brer kdo, ki mi veliko pomeni. In neham pisati.

Trenutno pišem predvsem prošnje za delo. Kako mi je to nadležno si težko predstavljate, mogoče pa ste tudi sami na istem, ko se je najhuje vsiljevati nekomu. Ampak hej, kej denarja ne bi škodilo, ko pa imam miljontisoč želj in planov. Pisanje prošenj je izgleda uredu samo če ga primerjam z najbolj nevšečnim vprašanjem na razgovoru. Kaj pa vi lahko ponudite temu podjetju?

Hja, ponavadi svojemu delu prepustim večino prostega časa, misli in živcev. Samo to najbrž ni tisto, kar bi radi slišali.

Pisati ali ne pisati? Jaz bom še pisala, če me pa kdo bere, pa tudi ok ;)

Labels:



April 30, 2008
Ko Bog zapre ena vrata... 17:58

4 comments

bi rekla zdaj že moja nekdaj dobra prijateljica.
Torej, ko se zaprejo ena vrata, se odprejo tri okna pravim jaz. Po prvem neuspelem razgovoru, opisanem v enem mojih bluzenj, kjer so se najbrž odločili, da sem premalo ambiciozna pri izpolnjevanju neumnih vprašalnikov, sem torej poskušala srečo drugje.
In našla boljše delo. Ki je tudi razlog, da me zadnje dni nikjer ni. Ampak človek res težko najde veselje v pisanju, če je cel dan obkrožen z njim, ponoči pa povrh vsega še sanja o vseh nedokončanih semiarskih nalogah.
Faks se počasi pribižuje koncu, še maaaaaaaaaaaaloooooo... pa bo. Ampak pred koncem pa še en teden relaksacije v smislu študentskih žurov. Če me kdo opazi naj me pocuka za rokav. Da ne bo kdo rekel, da me nikjer ni.

Labels: ,



February 27, 2008
Prvi je za mano 23:16

4 comments

Prvi čisto pravi preizkus za delovno mesto. Ki ne izgleda tako, da se moja mami pogovarja s kolegico na kavi in umes ugotovita, da bi jaz lahko delala pri njej.
Vtisi po prvem so še malo mešani.
Najprej me je zajela panika. Kaj počnem tukaj? A sem spet falila planet?
Potem se v vprašalnik napisala nekaj besed o moji viziji dela. Ampak nisem pretiravala. Ker res... ja študiram prodajanje megle... pa vseeno bi rad, da ti opišem moje slabosti... lepo prosim res ne vem kater delodajalec hoče prebirati goro puhlic, ki se jo lahko naučim na pamet.
Zato jih za spremembo nisem pisala.

Nato je prišlo na vrsto preverjanje praktičnega znanja. Spet. A sem res falila planet.
Dvakrat vdihenem.
Ok pa začnimo.

Prva naloga - ok to bi še šlo. Pridemo do četrte. No tega ne vem. Pojdimo naprej. Tam naredim tko na uč približno, najbrž še sami niso sebe razumel, ko so sestavljali navodila. Zadnja naloga. UuuuUUUuuu to znam pa celo. A jo lahko 8krat kopiram in nalepim na vsako stran?
NE?
Ok pa ne no.

Slovnica.
No ja, recimo, da so predavanja jezikovne kulture pomagala. V testu je trikrat pisalo Novo mesto z velikima začetnicama in enkrat z eno malo. To je blo najbl očitno. Še blond človek bi ugotovil, da nekaj ne štima. Ostale napake so bile vsaj malo prikrite.

Labels:



February 2, 2008
Še, še, še bomo noreli... 19:03

3 comments

Naša mala Notranjska se baje po izročilu naših babic enkrat letno spremeni v Butale. To je čas, ko vsi odvržemo svoje maske in pokažemo svoj pravi jaz. Temu primerno se zato po Cerknici nekaj dni sprehaja sumljivo veliko število coprnic in Butalcev, med njimi pa se da najti tudi nekaj avtohtonih Hribcev.
In ker se pusta ne da preprosto ignorirati (tudi če bi ga hotel bi ga težko, saj je prevč glasen in zapolni vsak prost kotiček za parkiranje v radiju 5 km) velja za pustovanje enak izgovor, kot za študentske zabave: If you can`t beat them, join them.
Zato bom tudi jaz danes zvečer pokazala pravi jaz.

Na pustni sprevod pač ne bom šla, ker me čaka veliko prijetnejših opravkov (beri učenje), pa še 7 let sem ga gledala iz balkona, tako da se mogoče vidimo po njem ob kakšnem kozarčku kuhanega.

Če bo kaj slikovnega materiala, ga bom prilepila zjutraj ;).

Labels:



December 21, 2007
V božičkovi* tovarni smo trenutno zaposleni. 14:46

3 comments

Že navsezodaj sva z Gospo Božiček osedlali sani in se z zasneženega pola odpravile v bljižnjo vas. Tam sva najprej obiskale računalniški oddelek (nakup novega usb-ja za bratca), nato tistega z igračami (darila za najmlajšega), potem je sledil tisti tehnični (darilo mora dobiti tudi glava družine) na koncu pa še kozmetični (tukaj smo se najdlje zadržali).
Gospa Božiček trenutno dela doživljenjsko zalogo piškotov in potice, jaz, Božičkov škratek pa zavijam darila in že peto leto zapored mučim družinska ušesa z mojo ultimate lestvico božičnih pesmi.

Labels:



November 1, 2007
Če smo že morbidni 01:55

1 comments

potem bodimo morbidni do konca.
1. ne maram rožic. prav tako si nikoli ne želim biti rožica.
2. svečke so kul. če se prižge eno zvečer na okenski polici. vse ostalo je onesnaževanje narave in razkazovanje pred sosedi.
3.ne maram tišine. še posebno tiste z velikim t. namesto tega bom vesela, če mi bo robby zapel Angels. Tud kakšna druga njegova bi zažgala. Da ne omenjam last kiss by moji najlubši pearl jam. to je samo par predlogov. odprta sem tudi za kak drug predlog
4.nikoli nisem bila verna. prosim spoštujmo to tudi na dan, ko me ne bo več, tako da brez nepotrebnih stricov v črnih oblekah
5.pogreb je pogreb. če si tam ok, če te ni tud. in čeprav žale ponujajo prenos pogreba po netu, bi se tej možnosti izognila. nikoli nisem namreč rada pozirala pred kamero.
to je zaenkrat to
uživajmo življenje dokler je še tu.

Labels:



October 28, 2007
In kakšna je po tvojem mnenju femme fatale? 13:42

0 comments

Kot je omenila že Smejkica, smo se v petek odpravile v Viba film prečekirat, kako je kaj s fatalnostjo v naši državici leltošnje leto.
Ker se držimo pregovora, ne grizi roke, ki te hrani (oz. nas bo mogoče nekoč v prihodnosti) bom poskušala biti enkrat za spremembo ne kritična in tokrat povedat kaj lepega.
Po moji najdalši turi prehojeni v štiklcih z 10 cm peto (8ka ima namreč obvoz in smo mal zalutale) smo končno našlle prizirišče dogajanja. Po obveznem intervjuju na rdeči preprogi in navrženih klišejskih odgovorih smo se je vse skupaj začelo. Ampak pustimo zdaj podrobnosti, v smislu čigava žena si je najbolj najedla, in čigava napila, ter katera je imela preozko obleko.
Če preidem k bistvu. Kaj je zame fatalna ženska. Ne vem. Redko srečam katero, za katero bi lahko rekla, da je fatalka. Vem, pa da mi nekatere izmed nominirank ne zgledajo kot potencialne kandidatke. Ena izmed anketirank je odgovorila, da je fatalna ženska tista, zaradi katere moški na koncu umre.
Zanimiva definicija. Sama sicer upam, da nobena izmed nominirank nima na vesti velikega števila moških.
Zmagala je Nina. Kul. Definitivno ena izmed dveh, ki bi si ta naziv zaslužili. Kdo je druga pa ne povem ;) Če ne drugega sem preživela zanimiv večer z nekaj zanimivimi in prijaznimi sošolkami, s katerimi se še vsedno komaj da poznamo po imenu.

In kakšna je po tvojem mnenju fatalka?

Labels: ,



October 6, 2007
In kje smo sedaj? 16:05

3 comments

Ali kako enostavno na en mah odgovoriti na nekaj napogostejših in že preveč ponavljajočih se vprašanj zadnjih dni.

Kako si? Dobro. Nekje na polovici poti do popolnosti najbrž. Še mal manjka. Mogoče malo več smeha, za zdravje.
Ker sem trnutno pač bolna, in mi že vsak izlet do kavča in tevejke predstavlja večji napor, po katerem komaj vstanem. In ne, to ne pomeni, da se klinično lena.

Z mojo selitvijo v Lj še nekaj časa ne bo nič, ker so se odločili, da pač to da sem na prednostnem seznamu prilezla že skoraj čist na vrh ne pomeni nič, in so me spet nekam dol poslali.
Sploh ga ne bom več gledala. Ko bo pršla priporočena pošilkja bom pač vedela, da grem. In ne niti ne sprašujte več kdaj se selim in zakaj se že nisem, ker sem že stokrat razložila da to pač ni v moji moči, da bi se vselila takrat, ko bi si želela - se pravi že en tedn nazaj.

Ja, faks se je očitno spet začel. Zakaj misliš, da sem na faksu.
Predavanja prvi tedn so bla zanimiva, z izjemo statistike, kjer sem neumno gledala formule in se spraševala čemu je to treba.

Na obletnico mature ne grem. Ne zgleda, da prideš na večerjo in cel večer ne poješ nič, vmes pa še kihaš, kašljaš in pljuvaš v vse bližnje krožnike.

Fanta tud (še /spet - izberi poljubno) nimam. Tuki ne bom spljoh komentirala. Je pa bila mami v mojih letih noseča že za mlajšga brata.

Delam tud (trenutno) ne.
Čakam, da mi služba pade pred nos.ž

Ne nisem se zredila. Od kje ti ta ideja. Če nosim dve cfiri večje hlače lahko tud pomeni kaj drugega - ne vem še sicer kaj - je pa zihr kej druzga.

In ne tud izpita za avto še nism nardila.
A maš še kako anoying vprašanje?



Labels:



September 25, 2007
Spet 10:18

2 comments

Danes spet čakam na poštarja. Da mi prinese še torbico za ljubčka, da bova potem lepa, pa da se bova lahko skupaj sprehajala.
Mogoče postajam obsedena z nakupovanjem prek neta, ali pa se mi mogoče samo ne da za vsako stvar hodit u lj.
Tko je bolj enostavno. Ampak tud stresno. Ker bi me skor kap, ko sem vidla kako je uslužbenka na pošti odrivala škatle, da je prišla do moje.
Upam, da pride kmalu, ker imam popoldne še roditelski sestanek za tamauga. Juhu. Že vidim, kako umiram dobri dve uri med ostalimi mamicami.

Labels:



June 27, 2007
Ofišali going... 19:23

0 comments

... crazy

Zadnjih neki dni sem si res vzela čas zase, da nadoknadim vse, kar se zamudila v preteklem mesecu, ko sem se posvečala učenju in nasploh premalo hodila ven.
Ta tedn sem bla dvakrat na morju, jutr grem spet, skupi z dvema super sošolkama. Pred tem imam zjutri še dejt. Vsaj upam, da še zmeri velja.
Čeprav je to najbolj neumna ideja, najmanj potrebn v očeh drugih. V mojih pač ne. Zato tud nisem nobenmu povedala. Skoraj.
Nehala sem razlagati svoje misli okoli. Se mi zdi, da me noben ne zastopi, vsaj ne tako kot bi hotela, al pa pač jst nikomur ne znam in ne upam povedat.

V vsakem primeru, komi čakam, da grem jutr v mrzlo vodo, da me mal zbrihta.
papa

Labels:



May 20, 2007
... 16:21

5 comments

Življenje teče dalje, jst pa namest učenja še vedno razmiošljam o pamznejših stvareh: kolk flaš alkohola je treba nakupit za moj B day, kaj dobrega si bom spekla na ta dan, kaj lepega kupila...
...ali naj grem jutru z rolerji na faks...

Ah še mam čas, da odratsen (da se začnem učiti pač ne).

Labels: ,



May 6, 2007
Bluzenje 21:49

5 comments

No pa je še 11 dni bluzenja za mano. Težko se odločim kaj imam rajši, naporne dneve, ko se zvečer sam še zvrnem v postlo, al bluzenje cele dni.
Kokrkol jutr je nov delovni ponedeljkov dan, ki se bo začel navsezgodaj zjutraj z ekonomijo (kok lep začetek tedns ... NOT)
upam, da boste tud ostali mel vsaj malo lep ponedeljek

Labels: ,