Moj mali prostor

February 27, 2008

Prvi je za mano 23:16

Prvi čisto pravi preizkus za delovno mesto. Ki ne izgleda tako, da se moja mami pogovarja s kolegico na kavi in umes ugotovita, da bi jaz lahko delala pri njej.
Vtisi po prvem so še malo mešani.
Najprej me je zajela panika. Kaj počnem tukaj? A sem spet falila planet?
Potem se v vprašalnik napisala nekaj besed o moji viziji dela. Ampak nisem pretiravala. Ker res... ja študiram prodajanje megle... pa vseeno bi rad, da ti opišem moje slabosti... lepo prosim res ne vem kater delodajalec hoče prebirati goro puhlic, ki se jo lahko naučim na pamet.
Zato jih za spremembo nisem pisala.

Nato je prišlo na vrsto preverjanje praktičnega znanja. Spet. A sem res falila planet.
Dvakrat vdihenem.
Ok pa začnimo.

Prva naloga - ok to bi še šlo. Pridemo do četrte. No tega ne vem. Pojdimo naprej. Tam naredim tko na uč približno, najbrž še sami niso sebe razumel, ko so sestavljali navodila. Zadnja naloga. UuuuUUUuuu to znam pa celo. A jo lahko 8krat kopiram in nalepim na vsako stran?
NE?
Ok pa ne no.

Slovnica.
No ja, recimo, da so predavanja jezikovne kulture pomagala. V testu je trikrat pisalo Novo mesto z velikima začetnicama in enkrat z eno malo. To je blo najbl očitno. Še blond človek bi ugotovil, da nekaj ne štima. Ostale napake so bile vsaj malo prikrite.

Labels: še vedno bluzim