Statistika.
Predmet s katerim se najbrž prej ali slej sreča vsak študent. Predmet o katerem sem že pred začetkom slišala preveč zgodbic. In eno samo predavanje iz statistike v srednješolski matematiki. Ker statistike pravzaprav baje nikoli ni na maturi
(ker učimo se pač samo in izključno za maturo).
Lagala bi, če bi rekla, da pred začetkom predavanj iz statistike v sebi nisem imela slabega občutka. Slutnja, da je to še eden izmed predmetov, ki mi bo povzročal prehrambene motnje in pomankanja spanja. Lagala bi tudi, če bi rekla, da je slutnja odšla po prvih predavanjih. Prav nasprotno. Vendar pa gre zahvala profesorici (in v tem trentku pošiljamo Anuški pozitivne vibracije), da so se slutnje izkazale za napačne.
Če sem si kaj zapomnila iz predavanj, pa je dejstvo, da žal vse preveč novinarjev ne zna uporabljati statistike. In to v tolikšni meri, da je že kar grozno. Da bi bilo včasih boljše, da je ne bi uporabljali.
Tako so naprimer naši vrli novinarji ponovno presegli same sebe z naslednjo trditvijo o več kot stotih ljudeh od sto možnih
(zgražaj se ob fotki)
Še dobro, da se število x od stotih ljudi lahko dvgne čez samo magično število sto samo ponekod drugje in ne pri nas, Sloveniji. Pomislite, da bi se tak napredek zgodil tudi pri nas. Potem bi mogoče napredovali tudi na nekaterih drugih področjih (npr. zaposlovanju šolanih ljudi na področju novinarstva, ali pa včasih mogoče že samo pismenih).
Avtorica s svojim prispevkom ne žali avtorja zgoraj omenjenega prispevka, niti ne polemizira o kakovosti novinarstva v Slovenij. Opozarja le na zahrbtno stran tete po imenu statistika.Hvala čebelci za inspiracijo.Labels: življenske resnice in spoznanja