June 20, 2008
Statistika je k****, ki ne laže
23:43
1 comments
Statistika.
Predmet s katerim se najbrž prej ali slej sreča vsak študent. Predmet o katerem sem že pred začetkom slišala preveč zgodbic. In eno samo predavanje iz statistike v srednješolski matematiki. Ker statistike pravzaprav baje nikoli ni na maturi
(ker učimo se pač samo in izključno za maturo).
Lagala bi, če bi rekla, da pred začetkom predavanj iz statistike v sebi nisem imela slabega občutka. Slutnja, da je to še eden izmed predmetov, ki mi bo povzročal prehrambene motnje in pomankanja spanja. Lagala bi tudi, če bi rekla, da je slutnja odšla po prvih predavanjih. Prav nasprotno. Vendar pa gre zahvala profesorici (in v tem trentku pošiljamo Anuški pozitivne vibracije), da so se slutnje izkazale za napačne.
Če sem si kaj zapomnila iz predavanj, pa je dejstvo, da žal vse preveč novinarjev ne zna uporabljati statistike. In to v tolikšni meri, da je že kar grozno. Da bi bilo včasih boljše, da je ne bi uporabljali.
Tako so naprimer naši vrli novinarji ponovno presegli same sebe z naslednjo trditvijo o več kot stotih ljudeh od sto možnih
(zgražaj se ob fotki)
Še dobro, da se število x od stotih ljudi lahko dvgne čez samo magično število sto samo ponekod drugje in ne pri nas, Sloveniji. Pomislite, da bi se tak napredek zgodil tudi pri nas. Potem bi mogoče napredovali tudi na nekaterih drugih področjih (npr. zaposlovanju šolanih ljudi na področju novinarstva, ali pa včasih mogoče že samo pismenih).
Avtorica s svojim prispevkom ne žali avtorja zgoraj omenjenega prispevka, niti ne polemizira o kakovosti novinarstva v Slovenij. Opozarja le na zahrbtno stran tete po imenu statistika.Hvala čebelci za inspiracijo.Labels: življenske resnice in spoznanja
November 19, 2007
Prodajam vse živo. Za dober denar tud sebe.
18:28
3 comments
Življenje je težko, in drago. Vem.
In ljudje se znajdejo, kqkr se le morejo. Eni npr. obiramo Zoisa in zraven še malo delamo. Pa občasno od kake tete dobimo kak evro, pa gre.
Ampak ene stvari so pa res že skor mal smešne. Med iskanjem po Bolhi sem najdla nekaj takih.
Bi npr. radi kupili poster skupine bepop za samo 0,01€?
Ali pa od
Kelly family?
In če klikamo še malo naprej... nekateri prodajajo stvari iz cele svoje omare, pa najbrž še mal iz mamicine pa očitove.
Vžigalnik,
kemični svinčniki, vmes sem našla še
zapiske za predmet, ki ga imam tudi jaz letos (in tudi jaz imam zapiske, prodam za kavico na faksu, kar stane občutno manj)
Šele zdaj vidim, kako mečem zaslužek stran. Oblačila, ki se jih naveličam, podarim naprej, stare posterje sem pometala v koš že leta nazaj, kemične svinčnike izgubljam kot po tekočem traku, vžigalnike pa posojam in pozabim kje so.
Ah
Labels: življenske resnice in spoznanja
October 9, 2007
Kako veš
17:51
4 comments
da najbrž res ne izgledaš najbolje?
Ko ti že tretja sošolka omeni, da zgledaš mal zdelano, in te neznanec v predavalnici upraša če ti je slabo.
Šit.
Labels: življenske resnice in spoznanja
October 1, 2007
Bilanca tega vikenda
10:44
1 comments
V četrtek je narava tudi nam, ki nas poplave pač ne dosežejo ker smo previsoko, pokazala da z njo ni heca. Kot strela z jasnega je udarila... ja, strela.
Škoda: 4 dni brez interneta in tvjke
(pogledala celo prvo sezono ugly betty - samo to ima naloženo na prenosniku poleg best of pearl jam...ok sej ni blo tko hudo, posledično sem se odpravila v naravo, pretekla približno 25 km v 5 dneh, kar je zame že rekord in shujšala eno kilo).
Tvjka še diha, mal je osmojena pri vtičnici
PC je šel v popravilo. Prva ocena škode 90€.
(če to deliš s tremi družinskimi člani, ki so sedeli vsak za svojo elektronsko napravo in noben ni izklopil kljub grmenju... potem cena ni takooo velika)Brez škode jo je odnesel samo moj lubček. :D
Labels: življenske resnice in spoznanja
September 24, 2007
Verujem
18:44
4 comments
v sebe. V Janjo. V tisto osebo, ki se je še v vsaki dilemi odločila za svoje življenje, ne glede na to kako si je v nekaterih trenutkih želela prenehati dihati. In ki je bila še vedno in v vsaki situaciji odgovorna za svoja dejanja.
Kljub temu pa spoštujem vse vere. Do te mere, da me ne moti če je moj sosed musliman, krščan ali pa pravoslavne vere. Imam vse tri. Nikoli ne uganete kateri mi povzročajo anjveč preglavic.
In bolj kot vse druge teme, ki smo jih obravnavali pri pripravah za na maturo iz sociologije mi je bilo všeč prav poglavje namenjeno religiji. Še pri geografiji sem se najbol veselila vprašanj povezanih z religijo. Ker sem potem napisala cel esej o verski sestavi neke zakotne državice.Ker mi je to res zanimiva in fascinantna stvar. Ker sem prebrala že cel kup knjig o veri, verstvu in nevem še čemu. Ker sem trikrat prebrala Siddharto, da sem doumnela zakaj mi je tako všeč. Ker enostavno obožujem vse stvari povezane z religijo, ker so mi fascinantne.
Vendar na koncu konca pri vsaki veri spoznam, da s čaščenjem totemov ali pa Boga v bistvu častimo sami sebe. Le da eni to počnemo malo bolj neposredno kot drugi.
Čaščenje samega sebe je po mojem le malo težja pot, ki sem si jo sama izbrala. Ker je lažje zaupati in prosti nekoga drugega, da te bo rešil iz zagate. Malo težje pa se je opogumiti in priznati, da si najlažje in največ lahko pomagaš prav sam. Če samo zaupaš vase...
In tu nastopi moja vera vase. Vera, da če si bom sama pomagala, mi lahko pomaga tudi nekdo drug. Če si sama ne pomagam, mi ne more nihče. Pa če se še tako trudi. Če se sama odločim, da ne bom srečna mi ne more nihče pomagati.
In tukaj nastopi moja bolečina ob izpolnjevanju raznih popisov. Sama sebe ne smatram kot ateistko. Vem, da trdno verjamem v načela in nauke, ki sem si jih sama postavila. Zato mi ni ušeč, da ne obstaja možnost, kjer bi lahko postavila svoj križec. Ker sem že pri petnajstih, ko sem imela prvič sama pravico sodelovati na popisu prebivalstva izrazila mnenje do tega vprašanja.
Ker se pač ne najdem v nobenem odgovoru. Zato izberem dejstvo, da sem v očeh države pač ateist. In pika.
In zato mi ni več, da me neznanci na vlaku in ulici sprašujejo katere vere sem, če potem mojega odgovora ne vzamejo enakovrednega tistemu, ki odgovori da je kristjan. Ker mi potem vsi razlagajo kako bi mi njihova vera lahko pomagala in spremenila moje življenje.
Najlepša hvala, vendar ne rabim. Verujem. Vase.
Mar ni to dovolj? Ni to tisto po čemer hrepeni vsak človek?
Labels: filozofija, življenske resnice in spoznanja
September 7, 2007
Dojenje sredi trgovskega centra
19:54
77 comments
Mogoče sem pa ful konzervativna, pa tega do sedaj nisem vedela. Vem, da je dojenje v javnosti že sprožalo velike debate, pa še dosti jih bo.
Ok, zastopim, da je dete lačno in da bi rado jedlo (mogoče prav zato, mi tamalga nismo vozili na dolge šoping pohode). Razumem tudi, da je materi dojenje najbolj naravna stvar (najbrž. tuki sem še malo v dvomih, ker sama nimam nobenih posebnih materinskih čutv).
Toda ali ji ni niti malo neprijetno če doji na klopci sredi nakupovalnega centra, okrog nje pa 10 ljudi (ja sem jih preštela), ki se veselo pogovarjajo.
Zelo sebično od mene, ampak meni to naajlepši prizor v trgovini. Žal. Pa če me napada miljon jeznih mamic.
Nekatere stvari pač sodijo v domačo intimo. Pa pika.
Labels: življenske resnice in spoznanja
September 6, 2007
Pazi, da ti kdo kaj ne podtakne
20:06
3 comments
v pijačo.
To so nas ful svarili, ko smo bli s šolo v Italiji in smo ga pili kot žolne. Po pravici povem, da nikoli nisem bila pozorna. Kljub zgodbici, kako naj bi poskušali oropati in ˝bohvekajše˝ štiri dijakinje. Mogoče pa je sedaj čas, da postanem malo bolj.
24 ur poroča o posilstvu v GlobaluJst pa nekako upam, da tole ni res. Ker tega nikomur ne privoščim. Pa tudi... a zdej bom mogla pazit še na to, da mi natakar česa ne strese v koktejl? Ker govori se, naj bi tale natakar storil nekaj takega.
Kakšna gnida morš bit, da prideš tako nizko.
GHB je bolj znan kot rape drug.
Wiki pravi, da je malo slankastega okusa.
Nauk zgodbe: Barabe so vsepovsod. Zdej naročam sam še brizerja, ki si ga bom sama odprla.
Labels: življenske resnice in spoznanja
May 30, 2007
20
07:26
8 comments
Ufff... kok hitr grejo ta leta. Zdej sm pa že kr 20 stara. :D
Labels: življenske resnice in spoznanja
May 6, 2007
Bluzenje
21:49
5 comments
No pa je še 11 dni bluzenja za mano. Težko se odločim kaj imam rajši, naporne dneve, ko se zvečer sam še zvrnem v postlo, al bluzenje cele dni.
Kokrkol jutr je nov delovni ponedeljkov dan, ki se bo začel navsezgodaj zjutraj z ekonomijo (kok lep začetek tedns ... NOT)
upam, da boste tud ostali mel vsaj malo lep ponedeljek
Labels: še vedno bluzim, življenske resnice in spoznanja
May 1, 2007
S kje s´pa ti doma?
16:13
6 comments
Ah to večno vprašanje. Sej če je tisti, ki sprašuje, doma iz iste občine, potem še vem kaj odgovorit... Drugač pa..
Večni potem razložim tko, da ko greš na morje se po avtocesti pelješ mim mene.
In pol vsi misljo da sem doma nekje med Koprom in portorožom. Nope.
Ta vikend sem pomoje vsaj 20krat razlagala kje sem doma. In na konc mi en prbije: ja sej dolenke ste pa kr fajn punce. Lol pa tud dolenka nism no.
Labels: okoli po svetu, življenske resnice in spoznanja
