<body>


Sem vse kar vidiš in slišiš
nisem pa tisto, česar ne napišem.

Arhiv

August 2006
September 2006
October 2006
November 2006
December 2006
January 2007
February 2007
March 2007
April 2007
May 2007
June 2007
July 2007
August 2007
September 2007
October 2007
November 2007
December 2007
January 2008
February 2008
March 2008
April 2008
May 2008
June 2008
July 2008
August 2008
September 2008
October 2008
November 2008
December 2008
January 2009
February 2009
March 2009
April 2009
May 2009
June 2009
July 2009
August 2009
September 2009
October 2009
November 2009
December 2009
January 2010
February 2010
March 2010
June 2010

Linkam, linkaš...

Kolibri
nihljaj
Bejbika
friends
friends
friends
friends
friends
friends
friends

June 9, 2008
Misel dneva 16:26

0 comments

Welcome to Bushland. Please don`t move, breathe or think.

Labels:



March 5, 2008
Just my luck 20:51

7 comments

Na dan, ko sem si obljubljala fajn žuranje, sem se zbudila z zelo zatečenim zobom, ki se je nato še okrušil in za konec dneva še malo bolj zatekel. Ena polovica mojega obraza je zato lepo zatečena in okamenela, jaz pa razmišljam kaj naresti, ker je izbrana zobozdravnica na bolniški, drugim pa ne zaupam.

Labels:



January 28, 2008
... 23:00

2 comments

Napisala sem dolg post, ga trikrat prebrala in nato zbrisala.
Samocenzura je dobra.
Zdaj nikoli ne boš vedel zakaj sem tako jezna nate.

Labels:



January 18, 2008
Take off your mask 22:36

V svetu blogov obstaja stvar, ki se ji reče anonimnost. Eni se je bolj poslužujejo, drugi se jo malo manj. Moj virtualni svet se ne razlikuje veliko od mojega resničnega sveta. Na internetu nimam lažnih identitet, ne skrivam se, ne pretvarjam.
V resničnem življenju imam ravno tako slabe kot dobre dni in moj blog je vsaj delni odraz teh občutij.
Vendar pa me anonimnost drugih in njihova želja po le tej ne moti. Vesela sem vsakega komenarja, pa čeprav mi napišeš samo, da se motim. Zato dopuščam anonimne komentarje, čeprav so me ljudje že prepričevali v nasprotno. Pustim jih zato, ker mogoče bi nekje nekdo rad pustil mnenje, stavek ali pa samo besedo ... pa ne bi mogel ali pa ne bi želel drugače
Vendar pa danes rišem mejo anonimnosti na svojem blogu. Ker me motita dve stvari.
Prva so ljudje, ki me poznajo, vedo kje živim, katerega zobarja imam, kje rada spijem jutranji kavico ter koliko bratov imam. Vendar pa se ti ljudje o mojem življenju ne pogovarjajo z mano v mojem realnem življenju, pač pa mi puščajo anonimne komentarje. In se še naprej obnašajo, kot da ne vedo nič o tem.
Občutki ob tem so sila neprijetni, ker se ti zdi, kot da nekdo spremlja tvoje življenje in te opazuje, ti pa ne veš kdo je in ne veš s katerega kota te opazuje.
Druga stvar, ki je ne maram je žaljenje in zmerjanje mene. In kot avtorica bloga si dopuščam pravico, da v celoti cenzuriram anonimne komentarje, ki me žalijo.
Lahko je biti pameten, če si anonimen.
Jaz stojim za svojimi besedami tudi ko nisem.
Snemite svoje maske in ne bodite samo voayerji. Ker je občutek veliko boljši.

Komentarji so z namenom izključeni. Prosim ne trudite se komentirati postov, kjer so komentarji zaklenjeni. So samo zaradi nestrpnih komentatorjev.

Labels:



November 29, 2007
Čigavi so pravzaprav pločniki 19:18

2 comments

Danes sem, tako kot že vsak dan v zadnjih dveh letih, peš romala iz železniške do faksa. Lušen sprehod. V 20 min se lih lepo zbudiš in zbrihtaš za predavanja.
Ampak danes sem imela prav lep sprejem pred ministrstvom za obrambo (in tukaj zanalašč pišem z malo začetnico, ker jih od danes naprej preziram. res).
Kot že rečeno, vsak dan romam po pločniku ob Vilharjevi mimo omenjenga objekta do faksa. Včasih srečam kakšnega vojaka... včasih jih več stoji pred vrati... ampak to kar se mi j zgodilo danes. Tega jim pa ne oprostim.
Pridem čez semafor in na pločniku srečam prvega vojaka. Ker se mi simpatični dečko nasmeje in me lepo pozdravi, mu odzdravim in že hitim naprej mimo drugega vojaka, ki me ustavi in začne hrulit name.
Da kaj se grem, da kje hodim (hm... po pločniku), da to pa tko ne gre, ogrožam varnost, pa da če sploh vsem kdo pride (hm... ne. I don´t really care. jst grem sam mim po pločniku).
Ful sem bla jezna, ker itak niti nikjer ni bilo nič označeno, da bi se mogla komu izognit al pa umaknit, pa tud ne vem kateri visoki vojaški riti naj bi se umikala. Ceste so javne, predvidevam, da pločniki tud. Pa tud vem, kje stojijo table o območjih posebnega pomena, in ne, ni jih na pločniku.
Mal prijaznosti pa jim tud ne bi škodlo. Če bi me lepo opozoril in prosil da se prestavim na drugo stran ceste na pločnik, bi to mogoče še storila. Tako pač ne.
Si pa ne predstavljam, kaj bi omenjeni gospod naredil z mano, če bi me mogoče malo zaneslo, in bi mi noga stopila na travo, ki vodi k ograji.
Najbrž bi me zaprli kot najhujšega državnega sovražnika.
Kar sprijaznimo se, če meter šestdeset visoka blond punca, ki jih po pravici ne kaže več kot šestnajst, res predstavlja tak problem, potem predlagam, da naj drugič, ko dobijo velepomemben obisk, zaprejo celo vojkovo, vključno z vsemi faksi v bližini. Da bodo tuji državniki vedeli, da pri nas ni heca. Da smo obični državljani itak vsi po vrsti potencialni teroristi.

Labels:



November 7, 2007
How fucking hard 18:03

3 comments

can it be to find your soulmate?
ok obupala sem.To ne obstaja.
A pa lahko najdem vsaj nekoga normalnega?

Labels:



October 30, 2007
Dovolj je 17:55

2 comments

In nekje bom postavila meje.

V bistvu nisem neka prijazna oseba. Ne ful. Ampak se trudim. Ni problema.
Dokler se ne najdejo taki, ki te bi radi izkoristili, potem pa te še nahrulili, ker si pač naiven.
Ne grem se več. Od zdej naprej sem egoist. Me ne briga. Me tud gane ne.

Labels:



October 2, 2007
19:42

16 comments

Očitno sem s svojim postom sprožila veliko kritik. Me ne gane.
Pravzaprav dojite kjer hočete. Prepovedat vam ne morem in tudi ne želim kratit pravic mamic, kaj šele otrokom.
SEM PA UPRAVIČENA DO SVOJEGA MNENJA.
In če vam na tem mestu kaj ne paše... lepo prosim. Obnašajte se letom primerno.

Če pa si kdo želi moje mnenje omenjati v svojih razmišljanjih, bi bilo lepo od njega, da me prej o tem obvesti ali pa vpraša (ampak to je že pod vašim nivojem).

Labels: